Naj vas očara pol tisočletja dolga zgodba idrijskega živega srebra!
Vse odkar je leta 1490 škafar ob namakanju soda v studencu našel kapljice nenavadno težke in neznane svetlikajoče se snovi, se je življenje v Idriji vrtelo le okrog ene stvari – živega srebra. Najstarejše slovensko rudarsko mesto, ki je z dragoceno tekočo kovino stoletja oskrbovalo ves svet, je na vsakem koraku prežeto z bogato dediščino živega srebra, povsem nov svet pa se odpre ob vstopu v globine skrivnostnega idrijskega podzemlja. Dediščina živega srebra v Idriji je skupaj s španskim Almadénom priznana na globalnem nivoju, saj je vpisana na UNESCO Seznam svetovne kulturne dediščine, dediščine vsega človeštva.
Prepustite se nepozabnemu odkrivanju idrijskega podzemlja!
Pod mestnimi ulicami se skriva neprecenljivo bogastvo idrijskega rudnika, ki je 500 let poganjalo razvoj rudarskega mesta. Skozi Šelštev (vhodno stavbo) vstopite v Antonijev rov in se v soju jamskih svetilk po poti idrijskih knapov sprehodite po najstarejšem delu idrijskega rudnika. Z malo sreče vam morda pot prekriža celo hudomušni jamski škrat Perkmandlc!
Odkrijte zgodbo živega srebra od rude do kapljic!
V prostorih nekdanje rudniške topilnice se prepričajte o vznemirljivih, a tudi nevarnih lastnostih te edine pri sobni temperaturi tekoče kovine. Podučite se o različnih načinih uporabe živega srebra in skozi interaktivno predstavitev tehnik žganja živosrebrove rude spoznajte, kako so v petstoletni zgodovini v žgalnih pečeh idrijskega rudnika pridobili za več kot 3 milijone polnih jeklenih posod živega srebra.
Spoznajte posebneža med slovenskimi gradovi!
Grad Gewerkenegg ni čisto navaden grad, saj nikoli ni služil kot domovanje plemiških družin. V gradu nad mestom je od začetka 16. stoletja do konca druge svetovne vojne gospodovala rudniška uprava, njegove dobro grajene in varovane kleti pa so služile tudi kot varno skladišče za dragoceno živo srebro. Danes si lahko v renesančnem gradu ogledate razstave Mestnega muzeja Idrija, ki predstavljajo pol tisočletja dolgo zgodbo zgodovine Idrije – zgodbo o tehniških dosežkih in njihovih povezavah s španskim Almadénom, kjer je deloval največji rudnik živega srebra na svetu, napornem delu rudarjev in prefinjenosti idrijske čipke.
Obiščite idrijsko kamšt, dragulj slovenske tehniške dediščine!
S pomočjo vodne energije je mehanizem idrijske kamšti iz globin rudniških jaškov na površje več kot sto petdeset let prečrpaval jamsko vodo in rudarjem omogočal izkoriščanje najbolj nedostopnih predelov rudnika. Kolo idrijske kamšti iz leta 1790 je z več kot 13 metri premera največje ohranjeno leseno pogonsko vodno kolo v Evropi, njeno nenavadno zveneče ime pa izhaja iz nemške besede Wasserkunst (vodna umetnija), ki označuje tovrstne zgodovinske vodne naprave.
Doživite tradicijo petstoletne rudarske zgodbe!
V času Dni živega srebra se Idrija pokloni spominu na generacije rudarjev, ki so z neutrudnim delom soustvarjali uspešno zgodbo idrijskega rudnika živega srebra. Predavanja, projekcije, eksperimenti, javna vodstva in medgeneracijski pogovori domači in tuji javnosti vsako jesen približajo vznemirljivo zgodbo živega srebra, vpisano na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
